Ponovno je bil čas, da se Gezek odpravi na potepanje in raziskovanje naše čudovite Slovenije. Tokrat se je odločil za območje ob Jadranskem morju, ki na severu meji na Italijo, na jugu pa z reko Dragonjo na Hrvaško. Obiskal je slovensko Istro, ki ima 46,6 km dolgo obalo, v Evropi pa imata krajšo obalo le Bosna in Hercegovina ter Monako.
Te zanima, kaj vse si je tam ogledal? Potem pa te kar vabim k branju.
MESEČEV ZALIV
Najprej je Gezeka pot popeljala na sprehod do Mesečevega zaliva, ki je osrednji del naravnega rezervata Strunjan in se nahaja pod 80 metrov visokimi flišnimi stenami Strunjanskega klifa. Strunjanski klif predstavlja najvišji flišnat klif na območju Jadranskega morja in je najznačilnejši del tega območja. Veljal naj bi tudi za najlepšo slovensko plažo, do nje pa je možno priti le peš.
Nekateri Mesečev zaliv imenujejo Zaliv svetega Križa, saj na vrhu klifov stoji velik bel križ, mimo katerega moramo iti, če želimo priti njega. Križ je tudi ena izmed znamenitost Slovenske Istre.
Mesečev zaliv je poznan tudi po svoji biotski raznovrstnosti, to pa zato ker dno zaliva prerašča morski travnik, ki je pokazatelj čistosti morja. Med morsko travo pa prebivajo morski konjički, ribje mladice, črvi cevkarji, sipe, hobotnice, belobodičasti morski ježki, morske kumare in školjke ladinke, pa tudi največja sredozemska školjka leščur.
KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE
Sledil je obisk Sečoveljskih solin. Ste vedeli, da so to največje slovenske soline? Zavzemajo območje približno 650ha površine in ležijo na najbolj jugovzhodnem delu Slovenije ter spadajo pod piranske soline. So kulturna pokrajina, ki jo je na nekdanjem mokrišču zaradi pridobivanja soli ustvaril človek.
V preteklosti so imele soline zelo pomembno gospodarsko vlogo, ki pa se z leti izgublja. Sedaj so bolj pomembne za ohranjanje naravne in kulturne dediščine kot pa za pridelavo soli. So namreč dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, najpogosteje pa lahko tam vidimo različne ptice, saj bilo namreč tam opaženih kar 296 različnih vrst.
Čeprav je tradicionalne pridelave soli zaradi industrijskega pridelovanje čedalje manj, se v Sečoveljskih solinah trudijo ohranjati stare načine pridelave in upajo, da bodo v prihodnosti imele še večjo vlogo, kot pa sedaj.
Tam lahko tudi Obiščete Muzej solinarstva in spoznate zanimivo tradicijo pridobivanja soli.
Gezeka je zelo presenetil podatek, da za pridelavo 1 kg soli potrebujemo od 45 do 47 l morske vode.
Poleti pa lahko obiščete tudi Thallaso Spa Lepa Vida, ki leži v osrčju Krajinskega parka Sečoveljske soline.
PIRAN
Za konec pa je sledil še obisk priljubljenega obmorskega mesta Piran, v katerem se skriva mnogo legend, bogata zgodovina in seveda tipične obmorske hišice in ulice.
Najprej si je privoščil kavico na Tartinijevem trgu, ki poimenovan po mednarodno priznanem domačinu, violinistu in skladatelju Tartiniju, ki je ime rojstnega kraja ponesel v širni svet.
Ob koncu 13. stoletja je ta trg postal osrednji piranski trg, v drugi polovici 19. stoletja pa je dobil podobo, kot jo ima še danes.
Sledil je obisk mestnega obzidja, ki naj bi bilo postavljeno že v 7. stoletju in jih je ščitilo pred napadom zunanjih sovražnikov. Od tam se vam lepo odpre pogled na mesto Piran in obalo.
Nato pa se je odpravil še do stolne cerkve Sv. Jurija, ki se ponosna dviga nad mestom Piran in mu daje poseben pečat. Je največja piranska cerkev, ki je dobila ime po zavetniku mesta sv. Juriju, ki naj bi mesto rešil med nevihto.
Od nje pa se razprostira pogled na kar 3 države.
Izlet je Gezek zaključil z odlično večerjo s pogledom na morje in sončni zahod.
Tudi slovenska Istra skriva toliko lepot, da se bo Gezek zagotovo še vrnil in si jih ogledal.
Do takrat pa si lahko preberete o njegovem preteklem potepanju po Štajerski ali pa si v knjigi Gezek potuje in se izobražuje preberete več njegovih obiskih ostalih slovenskih krajev.
