Velika noč je najstarejši in najpomembnejši krščanski praznik, ki je zmeraj prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. Na ta dan kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Za njih pa je to tudi praznik upanja in veselja, saj verujejo, da je Jezusovo vstajenje simbol premoči nad telesno in duhovno smrtjo.
VELIKONOČNI OBIČAJI
CVETNA NEDELJA
Cvetna nedelja, ki jo imenujemo tudi cvetnica, je zadnja nedelja pred veliko nočjo. Takrat krščanski verniki k blagoslovu nosijo v butare ali šope povezano spomladansko cvetje.
Ta obred pa je verjetno povezan tudi z zelo staro šego, ko so ljudje sveto rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in pospeševalo rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezni.
VELIKONOČNI ZVONOVI
V večini evropskih držav cerkveni zvonovi v katoliških cerkvah nehajo zvoniti na veliki četrtek pred veliko nočjo. Zvonovi ne zvonijo vse do velike sobote v znak spomina na Jezusovo trpljenje in smrt. V preteklosti pa so ljudje rekli, da gredo zvonovi v Rim.
VELIKONOČNI POST
Petek pred veliko nočjo se imenuje veliki petek in velja za najstrožji postni dan. Takrat katoličani ne jedo mesa, v preteklosti pa so se marsikje postili tudi na veliko soboto.
BARVANJE JAJC
Velika noč seveda ne sme miniti brez barvajo jajc v živahne barve. Ta navada naj bi bila povezana s poganskimi festivali in slavljenjem pomladi, ker naj bi predstavljala ponovno rojstvo in novo življenje po zimi. Navada naj bi bila, da se jajca pobarvajo in se razdelijo med družinske člane. Podobna tradicija naj bi veljala tudi med krščanskimi ljudstvi na področju Mezopotamije, ki so jajca barvali, ker so želeli posnemati Jezusovo kri. Cerkev pa je domnevno prevzela to tradicijo, ki je zelo priljubljena še danes.
RAZLIKA PRAZNOVANJA VELIKE NOČI MED KATOLIKI IN PRAVOSLAVCI
Glavna razlika med pravoslavci in katoliki je v tem, da pravoslavci odklanjajo verski resnici o Marijinem brezmadežnem spočetju in vnebovzetju, prav tako nimajo enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih.
Prav tako pa se pojavi tudi nekaj razlik pri praznovanju velike noči. Velika noč v pravoslavju nastopi en teden kasneje kot v Rimokatoliški cerkvi.
Katoliki namreč s pripravami pričnejo že zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, ki se imenuje cvetna ali oljčna nedelja in na ta dan v cerkev prinašajo v butare ali v šope povezano spomladansko zelenje. Na veliki četrtek se v cerkvi s sveto mašo spomnijo na zadnjo večerjo, veliki petek pa velja kot postni dan in takrat ne jedo mesa. Sobota pa je dan blagoslavljanja jedi, verniki v cerkev k blagoslovu oziroma žegnu nesejo velikonočne jedi, ki jih zaužijejo v nedeljo zjutraj za velikonočno zajtrk, kjer se zbere vsa družina.
Glavna razlika je, da pravoslavci jedi, razen kakšen pirh, ne nesejo k blagoslovu, kot katoliki. Ko pa pridejo domov pečejo svinjino, jagnjetino in jedo meso ter domači sir.
VELIKONOČNE JEDI
Zelo pomemben in nepogrešljiv del praznovanja velike noči so seveda tudi velikonočne jedi.
Tradicionalne velikonočne jedi so rdeči pirhi, hren, potica, jajca in kruh.
Rdeči pirhi simbolizirajo Kristusovo kri, hren je simbol žeblja, s katerimi so Kristusa pribili na križ, potica simbolizira trnovo krono, jajca so simbol pomladi in oznanjajo novo življenje, šunka predstavlja Kristusovo telo, Kruh pa življenje.
Vse te jedi pa se tradicionalno postrežejo za velikonočni zajtrk.
Recepte za vse velikonočne dobrote pa lahko najdete na povezavi Jedi brez katerih ni velike noci.
Poleg velike noči pa pri nas praznujemo še veliko drugih praznikov, naša kultura pa je bogata z raznimi običaji in tradicijami. Te zanima še več o tem? Potem ti priporočamo, da si prebereš knjigo Gezek potuje in se izobražuje, kjer je Gezek raziskoval slovenske običaje in kraje.
Prav tako pa je pred kratkim izvedel več tudi o 1. aprilu, ki pri nas velja za neuradni praznik dneva norcev.
